Koroška jezera: gorski biseri in skriti kotički narave

Koroška jezera predstavljajo pravi naravni biser severne Slovenije. Koroška se ponaša s številnimi manjšimi jezeri, razpršenimi med gorami, gozdovi in dolinami.

Čeprav nobeno med njimi ni veliko, vsako posebej očara z edinstveno naravo, spokojnostjo in doživetji, ki jih ponuja obiskovalcem.

V nadaljevanju predstavljamo osem najbolj zanimivih koroških jezer, skupaj z njihovimi značilnostmi, dostopnostjo in posebnimi zanimivostmi, zaradi katerih so vredna obiska v vseh letnih časih.

Ivarčko jezero

Ivarčko jezero v Kotljah pri Ravnah na Koroškem je pravi biser pod Uršljo goro. Z le 1,2 hektarja površine in petimi metri globine velja za najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Jezero je majhno po meri, a veliko po lepoti.

Zaradi slikovne lege je priljubljeno izhodišče za pohodnike, saj od tam vodijo markirane poti na vrh Uršlje gore, znane po cerkvi sv. Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. 

Nekoč je bilo jezero del priljubljenega športno-turističnega centra, ki pa je v letih propadel. Po temeljiti obnovi leta 2021 je Ivarčko jezero ponovno zasijalo v svoji nekdanji lepoti in danes privablja domačine in obiskovalce kot urejeno naravno kopališče. 

Obdaja ga sprehajalna pot s klopcami, kjer si lahko odpočijete in uživate v razgledu na Uršljo goro. V neposredni bližini jezera so vidni ostanki gradu Šrotnek, nekdaj pomembnega srednjeveškega gradu, ki izletu doda še zgodovinsko noto. 

Ivarčko jezero je odlična točka za poletno osvežitev, ribolov ali kot izhodišče za pohode v okoliške hribe ali gore.

Ribniško jezero

Ribniško jezero je visoko barjansko jezero na Pohorju, ki leži na nadmorski višini okoli 1.490 m pod Jezerskim vrhom. Je del naravnega rezervata na Pohorju, območja Natura 2000. 

Gre za visoko šotno barje, staro okrog 8.000 let, ki je nastalo v zamočvirjeni kotanji med ruševjem in smrekovim gozdom. Jezero je dolgo približno 84 m, široko do 40 m, globoko pa le okrog 0,6–1 m. 

Posebnost Ribniškega jezera je, da ga napaja zgolj deževnica, zato se vodna gladina in obseg močno spreminjata z vremenskimi razmerami. Okolica jezera je porasla z redko visokogorsko vegetacijo – rušjem in šotnimi mahovi. 

V bližini glavnega jezerca ležijo še tri manjša okrogla jezerca (premera približno 10 m), ki skupaj tvorijo edinstven mozaični videz črne vodne površine sredi barja. 

Obisk Ribniškega jezera je priporočamo vsem ljubiteljem narave in pohodništva. Dostop je preprost. Iz Ribniške koče (1530 m n.v.) vodi do jezera označena pot dolžine približno 900 m, kar vzame manj kot 30 minut hoje v eno smer.

Pot je nezahtevna in primerna tudi za družine z majhnimi otroki, ob njej pa so postavljene klopce za počitek. 

Ob prihodu na Jezerski vrh se odpre lep razgled na pohorske vrhove, nato pa se po leseni brvi spustite naravnost do jezera, ki se skriva med ruševjem. 

Z jezerom je povezana tudi stara legenda o povodnem možu Jezerniku, ki naj bi v njem prebival. V jezero se je po pripovedki preselil z Uršlje gore, ko so tam postavili cerkev in ga je pregnalo zvonenje cerkvenih zvonov. 

Lovrenška jezera

Lovrenška jezera so skupina majhnih jezerc, raztresenih po visokem barju sredi Pohorja. Ležijo med Roglo in Ribniškim Pohorjem na nadmorski višini okoli 1.520 m. Predstavljajo največje visoko barje v Sloveniji. 

Na širokem šotnem platoju je v močvirnatih kotanjah nastalo okrog 20 manjših jezer. Posebnost Lovrenških jezer je, da njihovo število ni stalno. Običajno jih je med 11 in 22, odvisno od padavin in letnega časa. 

Posamezna jezerca so majhna, s površino le nekaj deset kvadratnih metrov in globino do približno 1,2 m. Ker se napajajo izključno z deževnico, imajo zaradi odložene šote značilno temno barvo in dajejo vtis črnih ogledal med preprogo ruševja.

Do Lovrenških jezer vodi lesena tlakovana steza, po kateri se lahko sprehodite od jezerca do jezerca, ne da bi med tem poškodovali občutljivo barje. Ob robu barja stoji tudi razgledni stolp, ki ponuja čudovit razgled na jezerca in okoliške gozdove. 

Izhodišče za pohod je največkrat pri smučarskem centru Rogla. Od tam je do jezer približno 6 km hoje oziroma slabi 2 uri v eno smer.

Pot poteka po označenih poteh, ki so večinoma položne in primerne tudi za družine. Lahko pa se odločite tudi za nekoliko krajšo pot iz Lovrenca na Pohorju ali daljšo iz Ribniške koče ali Kop. 

V poletnih mesecih ta naravni biser obišče veliko pohodnikov, zato je pot nekoliko bolj oblegana. Kdor želi doživeti več miru, lahko Lovrenška jezera obišče zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ko je obiskovalcev manj, ali pa celo pozimi na krpljah, kar predstavlja svojevrsten izziv. 

Petelinje jezero (Pungart)

Na Kopah, znanem koroškem smučišču nad Slovenj Gradcem, se na nadmorski višini okoli 1.446 m nahaja Petelinje jezero, ki mu domačini pravijo tudi vodno zajetje Pungart.

Jezero je dobilo ime po divjem petelinu, ki ga lahko najdemo v okoliških gozdovih. Zgrajeno je bilo za potrebe zasneževanja smučišča.

Pozimi namreč služi kot rezervoar za umetni sneg, v poletnih mesecih pa se okolica spremeni v sproščujoč kotiček za obiskovalce. 

Pomembno je omeniti, da kopanje v Petelinjem jezeru ni dovoljeno, saj je voda namenjena zasneževanju smučišča. Kljub temu ob jezeru ne manjka aktivnosti: prostor je priljubljen za piknike, sprehode in fotografiranje. 

Dostop do jezera je preprost. Z avtom se lahko pripeljete na vrh Kop, kjer je urejeno parkirišče. Od tam pa do jezera sledi približno 20–30 minut lahkotne hoje po makadamski poti. Pot je primerna tudi za gorske kolesarje. 

V bližini (pri zgornji postaji smučišča) obratuje tudi planinska koča s ponudbo hrane in pijače, zato lahko obisk Petelinjega jezera združite tudi s kulinaričnim razvajanjem. 

Dravograjsko (Črneško) jezero

Dravograjsko jezero (imenovano tudi Črneško jezero) je akumulacijsko jezero na reki Dravi pri Dravogradu. Nastalo je z zajezitvijo reke za potrebe hidroelektrarne (HE Dravograd), kjer je jez skupaj z naravnim ovinkom Drave upočasnil pretok reke. 

Posledica upočasnjene vode je bilo odlaganje rečnega sedimenta, zaradi česar se je rečni tok razširil in mestoma skoraj ustavil. Tako je nastalo jezero, ki pa je zaradi plitvine in stoječe vode začelo preraščati v močvirje. 

Danes je Dravograjsko jezero velik rečni ekosistem, celotno območje pa je izjemno bogato z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Jezero je pravi ptičji raj, saj so tu zabeležili že več kot 150 vrst ptic. Mnoge med njimi tam gnezdijo ali prezimujejo, druge pa le počivajo med selitvami. 

Do jezera lahko dostopate z obeh strani Drave. Na južni strani boste deležni impresivnega pogleda na celotno jezero, na severni strani (pri naselju Črneče) pa se nahaja ribiški dom. Tu je urejeno postajališče za ribiče in sprehajalce, kjer ob koncu tedna postrežejo tudi pijačo. 

Pri ribiškem domu in tudi drugod ob obali so urejeni majhni kotički za druženje, klopce in pomoli, od koder lahko opazujete mirno vodo in ptiče. Voda v jezeru je izjemno mirna, saj jo napaja počasi tekoča Drava.

Ob lepem vremenu se lahko dogovorite za izposojo čolna ali supa in odveslate na ogled plitvih rokavov in trsnih otočkov. Kopanje v jezeru sicer uradno ni dovoljeno, saj je voda plitva in dno muljasto.

Trbonjsko jezero in jezero Dravče

V smeri od Dravograda proti Mariboru, pri naselju Dravče (med občinama Muta in Vuzenica), se razprostira Trbonjsko jezero, še eno akumulacijsko jezero, ki je nastalo z zajezitvijo pri HE Vuzenica. 

V Dravčah se dejansko nahajata dve jezeri: neposredno ob strugi reke je manjše Jezero v Dravčah, v bližini pa je Trbonjsko jezero, ki je že urejeno za kopanje.

Na nabrežju so uredili dostop do vode in osnovno infrastrukturo, v prihodnje pa načrtujejo še temeljito čiščenje jezera in ureditev okolice, da bi bilo kopanje varnejše in prijetnejše. 

Trbonjsko jezero je nekoliko odmaknjeno od glavnih cest, kar mu daje status skritega kotička ob Dravi. Dostop je mogoč iz smeri Vuzenice ali Mute po lokalnih cestah do vasi Dravče, kjer lahko parkirate. 

Ob obali jezera se lahko obiskovalci poleti sončijo, imajo piknik ali poskusijo supanje. Trbonjsko jezero z okolico je tudi odlična točka za kolesarske izlete ob Dravi.

Kolesarska pot Drava Bike namreč poteka v bližini, zato se kolesarji radi ustavijo ob jezeru in se v vročih dneh ohladijo. 

Odomovo jezero

Odomovo jezero je med obiskovalci manj poznano, vseeno pa je zelo zanimivo. Leži na skrajnem severu Koroške, v bližini naselja Zgornja Kapla ob meji z Avstrijo.

Sprva je nastalo kot zajetje vode za pogon žage in mlina, kasneje pa so ga domačini uredili in razvili v priljubljeno športno in družabno središče na prostem. 

Zaradi truda lokalne skupnosti je okolica lepo urejena. Ob jezeru stoji lovska koča s streliščem, urejen je tudi manjši prostor za kampiranje ter piknik prostor z mizami in klopmi.

V jezeru se lahko poleti kopate, veslate s čolnom ali supate. Prav tako pa je na jezeru dovoljen ribolov, saj z njim upravlja ribiška družina.

Odomovo jezero že vrsto let gosti tradicionalni triatlon na Kapli, kjer se tekmovalci preizkusijo v plavanju v jezeru, kolesarjenju po okoliških cestah in teku po gozdnih poteh.

Okrog jezera potekata dve učni pešpoti: Razgledna pot in Srčkova pot, ki sta opremljeni z informativnimi tablami in obiskovalce vodita skozi naravne in kulturne zanimivosti kraja. 

Dostop do Odomovega jezera je možen po lokalnih cestah iz smeri Kaple. Parkirišče je urejeno v bližini lovske koče. Zaradi svoje odmaknjene lege je kraj miren in neokrnjen, primeren za tiste, ki iščejo mir v naravi in pristno lokalno izkušnjo. 

Črno jezero

Črno jezero, znano tudi kot Končnikova mlakuža, je majhno jezero na Smrekovcu in verjetno najbolj odročno jezero v Sloveniji. Leži sredi neokrnjenih gozdov med vrhovoma Smrekovec in Komen, daleč stran od naselij. 

Do jezera vodita dve poti. Prva od doma na Smrekovcu, ki traja malo manj kot dve uri, druga pa iz Javorja (naselja blizu Črne na Koroškem), od koder traja pot približno tri ure in pol.

Pot je mestoma slabše označena, med potjo pa pogosto tudi ni mobilnega signala. Ko ga končno dosežemo pa smo poplačani z izjemnim prizorom. 

Jezero je majhno, a ima intenzivno temno, skoraj črno barvo. Obdano je z velikimi skalami in starodavnimi pokončnimi smrekami. Zaradi visokih smrek in goste podrasti sončni žarki le s težavo prodrejo do vode, kar ustvarja mistično vzdušje.

Kopanje tukaj ni možno, saj jezero ni urejeno, običajno pa je nizka tudi temperatura vode. Če ste ljubitelj divje narave in vas ne moti dobra mera fizičnega napora, vas bo ta skriti biser zagotovo navdušil. 

Zaključek

Ne glede na to, ali iščete mir ob vodi, osvežitev poletnega dne, razgled z barjanske poti ali pustolovščino v odročnih gozdovih, Koroška jezera ponujajo vse to – in še več.

So prostor, kjer se narava in človek srečata v popolni harmoniji, ter razlog, da se vedno znova vračamo v ta čarobni del Slovenije.